Dolina Triglavskih jezer

Dolina Triglavskih jezer ni samo Koča pri Triglavskih jezerih. Ne, ne, ne. Tega je še precej več.

Dolina Triglavskih jezer je visokogorska alpska dolina z jezeri, dolga približno 8km. Že od samega odkritja velja za enega najlepših delov Julijskih Alp. Razen Jezera pod Vršacem katero se steka v Sočo, se vsa ostala stekajo v Savo Bohinjko.

Pot začnemo v Ukancu in zavijemo na znamenito Komarčo. Komarča je približno 600m visoka navpična stena v kateri je speljana steza. Leta nazaj je tam obratovala gozdarska žičnica. Že kmalu na začetku lahko zavijemo levo na stezo proti slapu Savica, ampak so prehodi zaprti in samega slapa žal ne vidimo (lahko pa vidimo kočo pri Savici – prva slika) . Pot nadaljujemo proti sedmemu Triglavskemu jezeru, Črno jezero. Od tu se še naprej vzpenjamo do Koče pri Triglavskih jezerih, kjer se nahajajo peto in šesto jezero tako imenovano Dvojno jezero, za kočo pa še umetno jezero Močivec. Prvo zavetišče ob Dvojnem jezeru sta postavila brata Zois, na tem območju pa so našli tudi ostanke pračloveka, kot že opisano v članku Planina Blato, Koča pri Triglavskih jezerih.

Pot nadaljujemo proti Jezeru v Ledvicah. Pot mimo jezera poteka po melišču, katero jezero postopoma zasipava. Za zanimivost od Ledvičk do Močivca, zračne razdalje je 2km, rabi voda da preteče pot štiri dni. Ob močnejšem deževju se vsa voda v Ledvičkah zamenja v samo dveh dneh!

Po nadaljnji poti se povzpnemo do Zelenega jezera. Zelene barve je zaradi alg. Jezero zelo spreminja velikost, glede na količino padavin. Od jezera naprej se nam pa kmalu odpre razgled proti Prehodavcem. Od tu je še slabe pol ure hoje. Na desni imamo pa še dve jezeri Rjavo katero je najvišje in pod kočo se nahaja še Jezero pod Vršacem.

Za nazaj se lahko vrnemo po isti poti, ali pa se povzdignemo proti Hribaricam in sedlu Vrata, kjer nadaljujemo pot po Zelnaricah in Tičaricah z izjemnim pogledom na dolino iz ptičje perspektive.

 

Članek iz leta 1910 avgustovske številke Planinskega vestnika, od kje ime Komarča:

Za nameček še ena razlaga. A ko hočeš na Triglav mimo krasnih sedmerih planinskih jezer, moraš od Savice preko strme, navpične stene »Komarče«. Na vrhu je kmalu prvo jezero. Od kod čudno ime »Komarča«?
Razlaga se tako:
Pred kakimi 40imi ali 50imi leti še ni bilo nobene prave poti čez to steno. Pač so hodili preko stene drvarji, ogljarji, lovci in planšarji. V nekem kraju je bil prehod od skale do skale nemogoč. Tukaj so postavili v mes med skalami navpik »komarčo«. Tako imenujejo v Bohinju mlado smreko, ki ji obsekajo veje tako, da od vsake veje ostane ob deblu le še za dobro ped dolg klin. Na take »komarče« obešajo seno in deteljo, da se suši. Po Koroškem, kjer sploh nimajo kozolcev ali stogov, suše seno ali žito povsod na takih komarčah. Komarča pa tudi iz vrstno služi namesto lestve; v Bohinju jo pogosto za to rabijo. No, in ravno preko onih sten nad Savico so po taki komarči prišli dalje; zato so to pot splošno imenovali »NaKomarčo«. Da si sedaj take komarče ni več treba, je ime le še ostalo. Kako so po tej steni in po komarči svoje dni hodili, mi je pravil star mož, ki je steno sam nešte-to krat prelezel.

 

Za tiste, ki vas zanima je tukaj še odličen članek o nastanku Doline Triglavskih jezer avtorja Aleša Zdešarja.

Viri: Planinski vestnik, Geomorfološka dediščina v Dolini Triglavskih jezer,